Lirikonfestovo podnebje – spletnodebatno književno omizje 2018 – refleksije (6): Peter Kuhar


Lirikonfestovo podnebje / od cvetenja do zorenja češenj (foto Žiga Zupančič) 

LIRIKONFESTOVO PODNEBJE / SPLETNODEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE 2018 / Refleksije (6)

»DRŽAVA BO UKINILA NAROD«
Posredovanje literature in jezika v svetu brez meja?
Literarni posrednik = varuh kulture? ­

PETER KUHAR: POLOŽAJ SLOVENSKE LITERATURE NA ČEŠKEM

Pot slovenske literaturo na Češko je zelo različna, ovinkasta, pravzaprav brez vnaprej znanega, kaj šele zagotovljenega uspeha. Največkrat temelji na osebni pobudi prevajalcev, njihovih odnosov z založniki – in predvsem na pripravljenosti, da bodo prevajali pro bono, v boljšem primeru za zelo nizke honorarja ali celo, da se mu odpovedo v korist izida knjige, da bi lahko bili poravnani stroški, povezani z izidom knjige (tiskarna, oprema, delo založbe itd.). Predvsem zaradi opisanega zanesenjaštva prevajalcev je slovenska književnost na Češkem še vedno precej vidna. Založniki namreč niso pripravljeni prevzeti vsaj del materialnega tveganja za izdajo knjige, tako da se o tem kaj dosti niti nočejo pogovarjati, dokler ni prevajalec (!) poskrbel za to, da je – »finančna struktura pokrita«. Denar praviloma pride iz Slovenje, največkrat s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Trubarjevega sklada. Komaj verjetno je, da bi k izidu knjige slovenskega avtorja prispevalo še češko Ministrstvo za kulturo. Iz teh dejstev je razvidno, da je slovensko leposlovje na Češkem uspešno v največji meri zaradi prizadevnih prevajalcev in prevajalk ter finančne podpore iz Slovenije.

Kljub opisanim neprijaznim razmeram se s prevajanjem slovenskega leposlovja uspešno trudi kar nekaj prevajalcev. Naj omenim vsaj tiste, ki so k povečanju fonda slovenskega leposlovja v bližnji preteklosti priložili kar nekaj pomembnih del. To so Aleš Kozár z devetimi naslovi, Petr Mainuš s sedmimi, Lenka Kuhar Daňhelová in Kamil Valšík s šestimi, Hana Mžourková pa s štirimi naslovi. Pomeni, da so samo ti prevajalci prispevali kar dvaintrideset knjig! To je več kot polovica del, ta hip dostopnih na elektronskih straneh distributerjev in založb, ki so knjige izdale. 

Z veliko hvaležnostjo pa se moramo Slovenci spominjati pokojnega Františka Benharta (1924–2006), enega od prvih dobitnikov mednarodne Pretnarjeve nagrade (2005) – častnega naslova »ambasador slovenske književnosti in jezika« na Češkem, ki je v češki jezik prevedel vsaj šestinsedemdeset slovenskih avtorjev, kakor kaže podatkovni strežnik COBISS.SI. Od leta 1990 do 2005 je bil »hišni prevajalec« Draga Jančarja, saj je prevedel devet njegovih del. Sodeč po čeških virih je Jančar od leta 1990 še vedno najbolj prevajan slovenski avtor – s štirinajstimi knjigami. Za njim sta Evald Flisar s štirimi ter Aleš Debeljak in Josip Osti s tremi prevedenimi (samostojnimi) knjigami/naslovi, v zadnjih desetih letih izdanih na Češkem.

Ob dokajšnji indiferentnosti založb na Češkem pa slovenska literatura dobiva veliko prostora v literarnih revijah, kot so Tvar (Praga), Host (Brno) in Protimluv (Ostrava). Najboljši posrednik pa so literarni festivali. Mednje zagotovo sodi Mednarodni festival Evropski pesniki v živo, ki je v Knjižnico V. Havla v Pragi in na druga prizorišča samo v zadnjih desetih letih pripeljal več kot štiri desetine slovenskih avtorjev.

Slovenska literatura je najobširnejšo predstavitev na tujem v vsej svoji zgodovini doživela julija leta 2012, in sicer na festivalu Mesec avtorskega branja, ki ga je organizirala založba Vĕtrné mlýny iz Brna. Slovenija je bila častna gostja festivala, povabljenih pa je bilo enaintrideset slovenskih pesnikov in prozaistov, in skupina prevajalcev je za njihove nastope pripravila zvečine tudi nove prevode. Literati so nastopali v kar v štirih mestih treh držav, na Češkem v Brnu in Ostravi, na Slovaškem v Košicah, na Poljskem pa v Wroclawu.

Najobsežnejša antologija najsodobnejše slovenske poezije, doslej izdane na Češkem, pa je dvojezična antologija Padesáti hlasy hovořím = S petdesetimi glasovi govorim (Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar, 2013). Obsega poezijo petdesetih avtorjev, zbrano iz knjižnih izdaj v obdobju od 2000 do 2012.

Dandanes smo kar preveč na prangerju statistike. Niti sam se mu nisem izognil. Kljub vsemu govorim o posebnih dosežkih, zlasti ker je na Češkem in v Sloveniji prevodna literatura iz slovanskih jezikov na skrajnem robu založniškega zanimanja.

Peter Kuhar – Lirikonfestov lavreat – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2018 – 
častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« na Češkem

Čitalnico Pri pesniški duši ureja: Urška Zupančič (UVKF – Lirikonfest)