Lirikonfestovo podnebje – spletnodebatno književno omizje 2018 – refleksije (8): Zdravko Kecman


Lirikonfestovo podnebje / od cvetenja do zorenja češenj (foto Žiga Zupančič)  

LIRIKONFESTOVO PODNEBJE / SPLETNODEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE 2018 / Refleksije (8)

Umetnik = zadnji svobodni človek?
Ali poezija potrebuje narod ali narod potrebuje poezijo?

ZDRAVKO KECMAN: DRUŽBA NOČNIH PESNIKOV

Današnji svet obvladujejo duhovi računalnikov. Nekoč so isti duhovi samevali v pisalnih strojih, pesnikom/pisateljem pa so se prsti barvali z indigom; a pri tem ni šlo za nobeno romantiko, temveč za zaznavo vonja, tudi diha svežine, barve; morda je koga prevevalo tudi zvočno valovanje, kot je pač glasba zmeraj šla z roko v roki s poezijo. Takšen je bi ta čas, morda se zdi idiličen, toda šlo je za dih in duha stvarjenja in ustvarjanja. Je danes enako? Je, povsem ali skoraj enako. Medtem ko brskate po mislih, je treba biti pozoren, ko se prepuščate nočnemu bedenju z duhovi, zapisanimi miru. Miru, ki si ga vsi želijo, razen pripadnikov posebne kaste v frakih, ki pesnikom/pisateljem ne pustijo do veljave. Njihov glas se gromoglasno razlega po vsem planetu in se zdi, da bomo vsi naenkrat izginili, da bo vse pogoltnil nič. Takšno grožnjo predstavljajo. In kaj lahko naredijo pisatelji, pesniki, umetniki? Naj kličejo k tistemu, k čemur je klical Faulkner za nobelovskim govorniškim odrom – ampak niti takrat niti pozneje to ni kaj dosti zaleglo. Gre – ste uganili – za politike. V takšnih morastih okoliščinah ustvarjajo današnji pesniki/pisatelji  idr. umetniki. So sploh opaženi? Niso. Je slišen njihov glas? Ni. Kako naj bi sploh bil slišen ob takem hrumenju?! Zato je pesnikom ljubša družba duhov kot pa prej omenjene kaste. 

(Prevedel Željko Perović)

Zdravko Kecman – Lirikonfestov lavreat – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2014 –
»ambasador slovenske književnosti in jezika« v Republiki Srbski / književni gost Lirikonfesta 2018

Čitalnico Pri pesniški duši ureja: Urška Zupančič (UVKF – Lirikonfest)