FESTIVALNE REFLEKSIJE (16): Željko Perović

22. LIRIKONFEST VELENJE (2023)

Festivalna tema: UMETNA INTELIGENCA, KAJ PA JE TEBE TREBA BILO!?
FESTIVALNE REFLEKSIJE lavreatov idr. književnih ustvarjalcev // DEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE

Sreda, 7. JUNIJA 2023, med 9.30 in 13.00 v Vili Bianca (Velenje, Stari trg 3)
Tema debatnega književnega omizja/Lirikonfest 2023: Umetna inteligenca, kaj pa je tebe treba bilo!?

Dobrodošli v črno skrinjico!

Kaj reči za dobrodošlico – morda ponoviti besede Krešimirja Mišaka iz oddaje Na robu znanosti, ki je bila na to temo predvajana na HTV konec letošnjega maja: »Brez velikega tveganja lahko rečemo, da noben vidik človeškega življenje ne bo več enak, in ne samo danes zvečer, temveč enemu celemu delu človeške zgodovine lahko rečemo – lahko noč.« Seveda priporočam ogled – ne samo te oddaje, temveč tudi ostalih, ki jih je na to in podobne teme pripravil g. Mišak. Gost tokratne oddaje je bil dr. soc. Siniša Bojić z Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu, raziskovalec in koordinator laboratorija za digitalno družbo, ki med drugim pravi:

»Človeštvo je poraženo v prvi rundi z umetno inteligenco – zato, ker je ta ustvarila veliko polarnost v družbi; zato, ker je naredila ljudi odvisne od te tehnologije in zato, ker je oddaljila ljudi druge od drugih. (…) V drugi rundi algoritmi ne samo moderirajo vsebine, temveč jih ustvarjajo in spreminjajo vaše mišljenje. (…) Ko nekaj postane mainstream, je prepozno za zakonsko regulacijo, to je treba početi, ko se nekaj razvija in v to vlaga veliko denarja ...«

Ja, od tu naprej pa bo šlo hitro, in hitreje, višje, močneje. Prehitro za zgradbo naših občutljivih možganov. In sicer po trasi, ki ima ime: transhumanizem, karkoli že to je in kdaj se je sploh začel – v dobrem in slabem pomenu, in pri tem nam bo pomagala umetna inteligenca. H kateri sodi tudi program ChatGPT (sam ga ne poznam in ne uporabljam, sem samo slišal zanj). Menda ustvarja tudi dobra besedila, morda sem kje takšno dobro besedilo tudi že (pre)bral, nevede, da je ustvarjeno na tak način … Ampak tu je že vprašanje smisla poezije same. Čemu poezija, zakaj pišemo?

Saj ne gre samo za kar tako uporabljene besede in podobe, brez ozira, kako jih potem stroj poveže. V stvarjenje pesmi je položena izkušnja sto in sto tisoče let človeškega bivanja, shranjenega v naših genih, v zavesti in podzavesti, ki jo torej na različne načine dedujemo in prenašamo naprej, tj. zapisujemo nekaj, s čimer smo bistveno in edinstveno s svetom, brez ozira, kakšno bivanjsko izkušnjo upesnjujemo.

Zadnjih nekaj desetletji je npr. med glasbeniki opazno raziskovanje in obujanje starih ljudskih pesmi (skupina Katalena, Ljoba Jenče idr.), potem so tu jazz, sevdah itd., ki nas na svoj način želijo spomniti in obuditi v smisel v tem duhovno zmedenem svetu, ki je postal plen korporacij.

In potem – ljubezen. Naj algoritem odgovori Prešernu Kam?! – Ali bo črni skrinjici umetne inteligence res jasno, zakaj naj nekdo »ne bo kot drugi« in »naj ji zjutraj pod okno pripelje cigane«?

Ali umetna inteligenca lahko čuti in sočustvuje z bolečino Hasanaginice? Ali ve za moč, ki je povezala Romea in Julijo? Ali umetna inteligenca res lahko kaj ve o pomenu in namenu haikuja, pa četudi po vseh pravilih naredi perfektno 5/7/5 lirično trivrstičnico?

Baje posel cveti; veliko jih je zelo zainteresiranih za ChatGPT.

Kot je videti, bomo ljudje še enkrat razdeljeni – na tiste, ki bodo slavili zmožnosti umetne inteligence in tiste, ki bomo poezijo doživljali kot (še edino) zatočišče svobode lastnega duha (sicer zase nisem v skrbeh, saj pravijo, da niti ne obstajam, ker ne komuniciram po facebooku). Medtem pa perfidni snovalci že vzpostavljajo metauniverzum, perspektiva pa je – brain-net. Torej – dobrodošli!