LIRIKONFESTOVIH ENAINDVAJSET (14): Špela Sevšek Šramel

O nujnosti prevajanja: primer literarnega potopisa

Kot prevajalki, ki ne prevajam zgolj poezije, se moj pogled ustavlja pri vlogi kakovostnega literarnega potopisa v slovenskem literarnem prostoru. Začenši z deli Aškerca in Lavtižarja, kjer ta literarni žanr do velike mere nadomešča ali dopolnjuje strokovno in znanstveno delo, se v začetku 20. stoletja potopis vedno močneje literarizira. Kot vemo, imajo prevedena dela, ki zaživijo v slovenščini, tako rekoč enako konstitutivno vlogo kot izvirna literatura ter hkrati vplivajo na miselnost, predvsem pa na razvoj posameznih žanrov. To pa ne velja samo za že omenjeno 19. stoletje, temveč tudi za današnji čas.

Med presežke literarnega potopisa oz. reportažnega pričevanja zadnjega obdobja prav gotovo lahko uvrstimo slovenski prevod knjige Imperij poljskega avtorja Ryszarda Kapuścińskega, ki je leta 2023 izšel pri Mladinski knjigi v prevodu Nika Ježa.

Med razlogi, kako se uresničitev literarnega potopisa udejanja v delu Kapuścińskega, lahko navedem zavezanost konkretnemu, neposploševanju, uvid v posameznika, gesto tišine in poslušanja, kar dopolnjuje njegova stilistična, etična dimenzija pisanja. Kapuściński narekuje, da se moramo še marsikaj naučiti, preizkusiti, izkusiti, povaditi in prebrati. Bralci, avtorji in prevajalci smo prilagodljivi in učljivi, zakaj se ne bi učili pri odličnih pisavah, kakršna je ta?